1946

Jože Sumrak je leta 1946 kot član takratne Ribarske zadruge Trbovlje, ustanovil Odsek Ribarske zadruge Trbovlje v Radečah in ga tudi uspešno vodil vse do leta 1953, ko je bilo ustanovljeno Ribiško društvo Trbovlje, v katerem so bili nato redno včlanjeni v večini vsi ribiči Radeškega območja vse do ustanovitve RD Radeče leta 1957.

30.6. 1953 Članska vpisnica, ko se je Ribarska zadruga Trbovlje preimenovala v Ribiško društvo Trbovlje, v katero se je takrat včlanila večina ribičev iz radeškega območja.

1956

V tem letu je bil sestavljen iniciativni odbor za ustanovitev Ribiške družine Radeče, ki je štel 6 članov in sicer:

Tega leta je bila narejana tudi prva zabeležka o vlaganju mladic v potok Sopota, ki jih je vložila RD Radeče v ustanavljanju in ob pomoči Ribiškega društva Trbovlje in sicer  26.000 mladic potočne postrvi od 5 do 8 cm in 2.000 mladic potočne postrvi od 8 do 10 cm.

11. 12. 1956

Na podlagi sklepa Okrajnega odbora SZDL Trbovlje, da se formira v Radečah samostojna Ribiška družina, je Občinski odbor SZDL Radeče potrdil, oziroma imenoval iniciativni odbor za pripravo ustanovnega občnega zbora RD Radeče.

25. 12. 1956

Iniciativni odbor za ustanovitev RD Radeče, je sklical masovni sestanek vseh članov takratnega Ribiškega društva Trbovlje, ki so stanovali na območju Radeč. Dnevni red je bil namenjen razgovoru o ustanovitvi RD Radeče.  Kot ustanovitelji RD Radeče so podpisali izjavo naslednji člani:

12. 1. 1957

Je bil USTANOVNI OBČNI ZBOR RIBIŠKE DRUŽINE RADEČE, ki je potekal v sejni sobi takratnega OBLO Radeče, prisotnih je bilo 20 udeležencev - ribičev Radeškega območja, ki so bili včlanjeni v Ribiško zadrugo Trbovlje. Udeleženci ustanovnega občnega zbora, ki so tega dne podpisali pristopne izjave in se včlanili v novoustanovljeno RD Radeče pa so bili: Rainer Zdenko, Lašič Franjo, Jesenšek Milan, Ivanuš Milan, Sumrak Jože, Bec Rado, Teršek Viljem, Čamernik Peter, Eberlinc Ignac, Podlesnik Maks, Dornik Ludvik, Vodenav Anton, Simončič Slavko, Šajna Ferdo, Rus Marko, Langer Franc, Debelak Leopold, Nemec Vilko in Mladovan Cveto.

Razprave in sklepi na ustanovnem občnem zboru so se nanašali predvsem na naslednje:

• Upravni odbor ima mandat eno leto in se tako vsako leto na občnem zboru voli na novo.
• Sava je čedalje bolj umazana in stalež v njej upada, zato bo potrebno pričeti z odškodninskimi in drugimi zahtevami. Enako velja tudi za Sopoto.
• Nujno je potrebno pričeti z zatiranjem krivolovstva, ki je močno razširjeno.
• Potrebno je pričeti z vlaganjem mladic v osiromašene potoke, zato je tudi že napisana vloga za finančno pomoč na Občinski ljudski odbor Radeče.
• Nujno je zgraditi ribnik za komercialno vzrejo postrvi.
• Del rib, ki jih ujamejo ribiči je njihovih, del pa bi jih RD prodajala in tako pridobivala nujna finančna sredstva. Razmišljalo se je  tudi o ribji restavraciji.
• Pravico do lova s sakom si pridobi vsak član, ki je najmanj eno leto član v RD Radeče, oziroma v bivšem društvu. S sakom, ki ima okenca v kvadratu najmanj 3 cm je dovoljeno loviti le v Savi in to po predhodnem dovoljenju Okrajne ribiške zveze in RD Radeče. V kolikor RD ugotavlja zmanjšan stalež rib zaradi lova s sakom, lahko le tega prepove za nedoločen čas.
• Nujno je potrebno pristopiti k izdelavi Poslovnika RD Radeče, ki pa mora biti usklajen z Zakonom o ribolovu in v skladu s poslovnikom bodoče Okrajne ribiške zveze.
• Dnevnice za ribolov na našem občinskem območju, lahko od sedaj naprej izdaja le naša družina.
• Sopota se do preklica zaščiti od Ravnikarjevega mostu višje.
  
  

V prvi UO (upravni odbor) RD Radeče, so bili izvoljeni:

 V prvi NO (nadzorni odbor) RD Radeče, so bili izvoljeni:

1. Lašič Franc
2. Klanšek Jože
3. Perhaj Jože

Prvi izvoljeni funkcionarji UO RD Radeče pa so bili:

Prvi delegati RD Radeče v takratno Okrajno ribiško zvezo Trbovlje so bili imenovani: Podlesnik Maks, Ivanuš Milan in Nemec Vilko. 

08. 10. 1957

Okrajni ljudski odbor Trbovlje – Oddelek za notranje zadeve je izdal odločbo o registraciji RD Radeče s sedežem v Radečah in delovnim področjem na območju takratne občine Radeče, po programu družine zapisanem v Pravilih RD Radeče, ki jih je izdelala, sprejela in predložila.

1958

• Ribolov v salmonidnih vodah je bil dovoljen v potoku Bistrica, potoku Bena voda in potoku Kostanjevica. Sopota je bila zaščitena za ves ribolov zaradi odplak papirnice, s katero so potekale odškodninske razprave.
• RD Radeče je dobila od Občine Radeče v uporabo ribnik zadaj za Trinkovo vilo, ga usposobila in pričela z uspešnim ribogojstvom postrvjih mladic.
  Pričel se je urejati salmonidni ribnik »Baška« nad šolo v Zidanem Mostu KO Širje.

1959

• RD Radeče je v tem letu prvič vlagala zarod v gojitvene vode in sicer 15.000 zaroda potočne postrvi in 85.000 zaroda šarenke.
• Nabavljen je bil prvi agregat za elektro izlov rib.
• Za gojitveno vodo so se ponovno proglasile Sopota od Medveška do izvira ter Glažutnica, Breški potok in Loški potok v celem toku.
  Ribiči so organizirali prvo ribiško veselico v Radečah.