Od 1960 - 1969

Pričetek dela z mladimi ribiči (mladinci) v RD Radeče.
  • RD je prvič nudila ribe krajanom v prosti prodaji cca 500 kg. Izkazalo se je da je to bilo premalo glede na povpraševanje.
  • Obravnavan je bil predlog RD spodnjega posavja, da se ukine lov z mrežami (saki).
  • RD Radeče je sodelovala pri osamosvojitvi ribogojnice Trbovlje tako finančno kot tudi materialno.
  • Sprejet je bil sklep, da mora vsak član opraviti po 10 udarniških ur.

 1961

  • Še vedno je v veljavi enoten revir vseh članov RD od Litije do Radeč in sicer od cestnega mostu v Litiji do izliva Črnega potoka v Savo. Z revirjem pa enotno upravlja »Rajonska ribiška zveza Zasavja«  ZRD Zasavje – Trbovlje.

RD Radeče je razvila svoj prapor. Bila je tudi prva Ribiška družina v Sloveniji ki je razvila svoj ribiški prapor. Največje zasluge za ta prapor je imel  Alojz Oprešnik. Prvi praporščak je bil Mervič Jože.

zg1960_1

1962
  • Po odločbi RRZ Slovenije lahko od tega leta dalje vsaka RD upravlja s svojimi vodami. To je dvignilo veliko prahu v »Rajonski zvezi«, ker članstvo posameznih družin ne bo moglo več izvajati ribolova kot prej v enotnem revirju od Litije do izliva Črnega potoka v Savo, ker s tem revirjem ne bo več enotno upravljala »Rajonska ribiška zveza Zasavja«  ZRD Zasavje – Trbovlje, temveč vsaka RD zase v svojem revirju.
  • RD se je vključila v zaščito drstišča na reki Mirni v Boštanju in je tudi pričela sodelovati z novoustanovljeno odškodninsko komisijo Posavja.
    Sopoti se od izliva do Debelakovega mostu določi savski režim ribolova.

zg1960_2

1963

  • V RD Radeče so se prvič opravljali ribiški izpiti.
  • V tem letu prišlo do ideje nekaterih funkcionarjev o združenju RD Radeče in RD Sevnica.

1964

  • Napisane so bile propozicije za združitev RD Radeče z RD Sevnica. Temeljna vodila za združitev so bila:
    • Uspešnejše gospodarstvo,
    • hitrejši razvoj ribištva,
    • boljša športna perspektiva glede na razvoj turizma,
    • večje organizacije boljše in lepše prosperirajo.

Revir združene RD »MIRNA« pa naj bi obsegal reko Savo od Tohija do izliva Blanščice v Savo, Savinjo od izliva do cestnega mostu v Zidanem mostu, Vsi pritoki reke Save na tem območju, kot tudi vsi ribniki.

  • Dne 3.3.1964 je v prostorih Občine Sevnica potekal združitveni sestanek RD Sevnica in RD Radeče v novo RD »MIRNA«.
  • Sprejet je bil Statut RD »MIRNA« s sedežem v Sevnici. RD »MIRNA« je včlanjena v rajonsko zvezo Trbovlje. Bivša RD Radeče postane pododbor RD »MIRNA«, ostali pododbori pa so še bili: Sevnica, Krmelj, Mirna, Mokronog in Trebnje – Temenica. 

Iz poznejših zapiskov sledi, da se takrat večina radeških in sevniških ribičev z združitvijo ni strinjalo. Združitev je izpeljala le manjša skupina tedanjih ključnih funkcionarjev na svojo pest, kar je povzročilo hudo in večletno krizno obdobje tako radeških kot sevniških ribičev. Obojestranske zahteve po ponovni razdružitvi so se pojavile že kar v decembru istega leta.

1965

  • RD »MIRNA« je bila šele 16.11.1965 vpisana v republiški register društev, s tem dnem pa sta bili iz registra izbrisani RD Radeče in RD Sevnica.

zg1960_3

1966

  • Prvič je bil vložen zarod tudi v Brunški potok.
  • V Pododboru Radeče se pojavijo ponovne ostre zahteve po razdružitvi z RD »MIRNA« in ponovni osamosvojitvi RD Radeče.

1967

  • Dne 22.1.1967 je na občnem zboru RD »MIRNA« prišlo do razkola, ker sta pododbor Sevnica in pododbor Krmelj izpostavila željo po ponovni ustanovitvi svoje RD Sevnica, kot je bilo pred združitvijo RD Radeče in RD Sevnica. Prisotni predstavniki Skupščine občine Sevnica so izjavili, da Občina to osamosvojitev RD Sevnica v celoti podpira, kot tudi podpira v ta namen že izvoljeno novo vodstvo sevniških ribičev.
  • Dne 23.3.1967 je bil na seji pododbora Radeče soglasno sprejet sklep, da se Radečani nazaj osamosvojijo iz RD«MIRNA« v svojo RD Radeče. Še istega dne je v nadaljevanju seje potekal ponovni ustanovni zbor RD Radeče.
  • Dne 27.3.1967 je bila podpisana lista z 11. člani ponovnih ustanoviteljev RD Radeče in sicer:
  1. Nemec Vilko
  2. Rainer Zdenko
  3. Gregl Franc
  4. Mladovan Cveto
  5. Petaver Ivan
  6. Mole Franc
  7. Bregar Jaka
  8. Bregar Jože
  9. Perhaj Jože
  10.  Sumrak Jože
  11.  Zelič Jože
  • RD Radeče dobi prve tri uradno postavljene in na občnem zboru zaprisežene čuvaje  z  izkaznico Ribiške zveze Slovenije.
  • Odobrila se je dotacija Lovski družini Radeče ob gradnji lovskega doma na Močilnem, v višini 2.000,00 ND.

1968

  • Izvršen je bil sklep nabave terenskega avtomobila »kompanjole« in prikolice.
  • RD Radeče je ponovno vpisana v register društev SO Laško.
  • Prvič so se pojavile težave z odprodajo mladic, del jih je kupila RD Hrastnik, en del mladic pa je ostal.
  • Imenovana je bila komisija ki naj bi ugotovila možne lokacije za izgradnjo ribnika skladno z urbanističnim načrtom mesta Radeč.

 1969

  • Prva ideja kje bi se zgradil ribnik je bila, da se zgradi pod gostilno »Gračner«, pozneje pa je bila sprejeta lokacija na Starinovem travniku pri »Ježu« med Sopoto in izlivom Glažutnice. Tega leta so bila tudi v glavnini opravljena vsa zemeljska dela.
  • SO Laško je RD Radeče izdala odločbo o takojšnji prepovedi vseh gradbenih del na ribniku pri »Ježu«, ki jih je izvajala brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
  • Izdana je zahteva Občine Laško o obvezni izdelavi prvega dolgoročnega plana RD.
 
Naključna slika iz foto galerije
Generalni sponzor prvenstva
radece
Sponzorji
Metaling d.o.o.